24. Dan -POT DOMOV IN KAJ SMO SE NAUČILE
Dobro jutrooo!
Danes se vam zadnjič javljamo preko bloga – ne moremo verjeti, da je naših 24 dni že mimo!
Zbudile smo se malo pred deveto uro in se odpravile na zajtrk. Po zajtrku je sledilo še urejanje in končno pakiranje. Okoli 9.54 smo se odjavile iz hotela in pred vhodom počakale prevoz do letališča. Vožnja je hitro minila, in kar naenkrat smo že stale na letališču.
Ko smo želele oddati kovčke, so nam povedali, da je še prezgodaj – zato smo jih pustile ob strani in si privoščile še zadnjo kavico v Starbucksu. Kmalu je napočil pravi čas, da se postavimo v dolgooo vrsto za oddajo prtljage. Vrsta se je premikala počasi, saj je bilo odprto samo eno okence, a smo vse uspešno oddale kovčke in skoraj da ne tekle na drug konec letališča, na security check. 😄
Vse je šlo kot po maslu! Ura je bila 13.31, ko smo že stale na gatu 16, pripravljene na vkrcanje.
Ob 14.16 smo sedele na letalu, le nekaj minut kasneje pa smo poleteli.
Medtem ko smo gledale skozi okno in občudovale čudovit razgled na Alpe, so misli kar same odplavale k vsem trenutkom, ki smo jih doživele. Vsaka po svoje, tiho in z nasmehom. Ob 16.25 smo želele ta čaroben pogled deliti tudi z vami – preprosto prelep je bil!
----------
Težko opišem z besedami, kako neverjetnih 24 dni sem preživela na Erasmusu na Portugalskem. Vsak dan je bil nova pustolovščina, polna smeha, raziskovanja in nepozabnih trenutkov. Vse tiste ure učenja v prvem in drugem letniku so se res izplačale – trud, ki sem ga vložila, se je poplačal z izkušnjo, ki mi bo za vedno ostala v srcu.
Zala Skopec, Žana Lunar in Magdalena Grdadolnik – boljše sopotnice si ne bi mogla želeti. Skupaj smo se vedno razumele, podpirale in znale poiskati smeh tudi v trenutkih, ko so stvari šle malo narobe. Bilo je kar nekaj kulturnih šokov in zapletov, a vsakič smo našle pot, da smo jih rešile – s potrpežljivostjo, humorjem in veliko topline.
Zahvala gre tudi profesorici Aleksandri Savić, ki nas je v prvih dneh spremljala na naši poti in nam na vsakem koraku pomagala, ko je bilo to potrebno.
Praktikantstvo sem opravljala v slaščičarni, kjer sem se ogromno naučila – spoznala sem nove tehnike priprave sladic, zanimive recepte in popolnoma nove okuse, ki jih pri nas še nisem poznala. Ob tem sem se naučila tudi nekaj portugalskih besed in fraz, kar mi je pomagalo še bolje razumeti tamkajšnjo kulturo in ljudi.
Erasmus ti ne prinese le novih izkušenj, ampak tudi nova prijateljstva – in teh je bilo na našem Erasmusu res nešteto. Upam, da se bodo mnoge vezi, ki smo jih stkali tam, ohranile tudi po vrnitvi v Slovenijo.
Ta Erasmus ni bil samo potovanje v novo državo, bil je potovanje vase. Naučil me je samostojnosti, odprtosti, potrpežljivosti in hvaležnosti za vse ljudi in priložnosti, ki jih srečam na poti. 💫
Hvala vsem, ki ste del te zgodbe – to poglavje bom nosila s sabo še dolgo. 🇵🇹❤️
- BARBARA JURJOVEC, 3. SP
---------
Erasmus izmenjava na Portugalsko je bila ena izmed najboljših izkušenj v mojem življenju. Ko sem izvedela, da sem bila izbrana, me je bilo sprva kar malo strah, saj je izmenjava trajala tri tedne, od tega smo bile dva tedna same brez profesorice. Zdelo se mi je, da bo to velik izziv, vendar se je na koncu izkazalo, da je bila prav ta samostojnost največja lekcija, ki sem jo odnesla s sabo.
V teh treh tednih sem se naučila veliko o sebi. Spoznala sem, kako pomembno je zaupati vase, se znajti v nepoznanih situacijah in biti odprt za nove ljudi ter nove navade. Živeti v tujini, čeprav le kratek čas, me je naučilo odgovornosti, prilagodljivosti in samozavesti.
Na praksi sem spoznavala portugalsko slaščičarstvo, ki se je izkazalo za precej drugačno od našega. Pri njih slaščice pripravljajo na zelo preprost, domač način - brez veliko kompliciranja in natančnosti, na katero smo navajeni v Sloveniji. To je bil zame kar velik kulturni šok. Prav tako sem opazila, da higiena ni vedno na tako visokem nivoju kot v naših slaščičarnah, kar me je najprej presenetilo, a hkrati naučilo, kako zelo raznolike so lahko delovne navade po svetu.
Poleg strokovnega znanja sem spoznala tudi portugalsko kulturo in način življenja. Tam judje živijo veliko bolj sproščeno - nikamor se jim ne mudi, življenje jemljejo lahkotno. Edina izjema so ceste, kjer vozijo zelo hitro in pogosto nad omejitvami, kar je bil še en kulturni šok zame.
Najlepše od vsega pa so nova prijateljstva. Na izmenjavi spoznaš ljudi, s katerimi deliš izkušnje, občutke, domotožje, pa tudi najlepše trenutke - in ravno zaradi tega se pogosto spletejo zelo močne vezi. Nekatere ljudi, ki sem jih tam spoznala, bom nosila v srcu še dolgo.
Zelo sem hvaležna, da sem imela priložnost biti del Erasmus izmenjave. Zavedam se, da nimajo vsi te možnosti, zato to izkušnjo še toliko bolj cenim. Portugalska mi je dala nova znanja, nove izkušnje in nove poglede na svet. Bila je dogodivščina, ki bi jo z veseljem ponovila še milijonkrat.
- ŽANA LUNAR, 3. SM
-------------
Na Portugalskem smo preživele kar 24 dni – dolgo obdobje, a hkrati je vsak dan prinesel nekaj novega in posebnega. Vsako jutro nas je čakalo novo doživetje: od zanimivih izletov, do prijetnih presenečenj na ulicah, spontanih pogovorov z domačini in spoznavanja novih prijateljev.
V nedeljo, 5. oktobra, ko sem prvič stopila na letališče v Trevisu, še vedno nisem mogla verjeti, da res letimo na Portugalsko. Zdelo se mi je kot sanje, ki se počasi uresničujejo. Že v prvih nekaj dneh se je zgodilo ogromno stvari: spoznale smo dijake z Aškerčeve srednje šole, raziskovale ulice čudovite Brage – mesta, ki je za naslednje tedne postalo naš drugi dom – in si ogledale kraje, kjer bomo opravljale prakso.
Braga me je popolnoma očarala. Je mirno, prijetno in varno mesto, polno življenja, zgodovine in toplih ljudi – čeprav moram priznati, da mnogi vozijo precej divje! 😄 Ko sem prvič stopila v slaščičarsko delavnico, kjer sem opravljala prakso, sem doživela kar kulturni šok. Delavnica je bila precej neurejena in umazana, delavci pa niso nosili delovnih oblačil. Že po nekaj minutah sem bila običajno umazana od testa. Opazila sem tudi, da imajo tam precej nižje higienske standarde, kot smo jih vajeni doma, a sem se vseeno veliko naučila – predvsem potrpežljivosti in prilagodljivosti.
Kljub vsemu so bile pozitivne strani tiste, ki bodo ostale v spominu. Ljudje na Portugalskem so izjemno prijazni, nasmejani in vedno pripravljeni pomagati. Na vsakem koraku si lahko začutil, da jim je pomembno, da se počutiš dobrodošlo.
Poskusile smo veliko novih okusov, od tradicionalnih slaščic “pastel de nata” do morskih jedi, ki jih doma redko jemo. Večkrat smo se vračale k isti hrani, ker nam je bila preprosto tako dobra, da se ji nismo mogle upreti.
Izleti so bili prav tako nepozabni. Ogledale smo si velik del Portugalske, a najbolj mi je ostal v spominu izlet, ki smo ga organizirale same – dan, ko smo se odpravile v čudoviti Aveiro in preživele res popoln dan.
Še posebej pa me je očarila nočna Braga. Ko pade tema, mesto oživi v povsem drugačni luči – ulice so polne glasbe, smeha in svetlob, ki ustvarijo čarobno vzdušje. Nočni sprehodi po mestu so bili nepozabni; vsaka ulica je imela svojo zgodbo in vsak večer smo doživele nekaj novega.
Brago bom iskreno pogrešala. V teh 24 dneh smo tam ustvarile ogromno lepih spominov, ki jih ne bom nikoli pozabila. Ko je prišel trenutek slovesa, mi je bilo res težko reči “adijo” mestu, ki se mi je tako hitro priljubilo. Braga bo za vedno ostala del mene – kraj, kjer sem se veliko naučila, se nasmejala do solz in doživela nepozabno življenjsko izkušnjo.
- MAGDALENA GRDADOLNIK, 3. SM
------------
Erasmus izmenjava je bila zame zelo lepa in dragocena izkušnja. Sprva sem bila nekoliko prestrašena, saj še nikoli nisem bila tako dolgo stran od družine in sem se spraševala, kako bom vse skupaj zmogla. Na srečo smo se z ostalimi puncami hitro povezale in čas je minil res hitro.
Pri praksi me je presenetila njihova higiena in način dela, saj se precej razlikujeta od našega npr. oni v slaščičarski delavnici ne nosijo delovne uniforme. Presenetilo me je tudi to, da so Portugalci v prometu precej neprevidni in pogosto ne upoštevajo cestnih pravil.
Zelo so mi bili všeč ogledi mest Porto, Aveiro in Viana do Castelo, ki so me navdušila s svojo arhitekturo in sproščenim vzdušjem. V Bragi pa ni bilo veliko možnosti za aktivnosti, zato sem bila vesela, da smo našle bowling in tam preživele nekaj časa, da ni bilo dolgčas. V Lizboni smo imele žal premalo časa, da bi mesto bolj začutile a smo se po ogledu Lizbone odpravili v Fatimo kar je polepšalo cel dan.
Poskusila sem tudi nekaj nove hrane – na primer bao banse, ki so me popolnoma navdušili, in zvečer smo velikokrat šle na wafle, ki so me prav tako očarali.
Erasmus me je naučil, da je pomembno biti samostojen, vedno držati skupaj in se podpirati, saj je tako vse veliko lažje. Na koncu sem zelo vesela in hvaležna, da sem imela priložnost iti, saj sem se res veliko naučila in pridobila nepozabne izkušnje ter spomine.
- ZALA SKOPEC, 3.SP
------
Tukaj se naš Erasmus blog tudi uradno zaključuje.
Upamo, da ste uživali ob branju, se z nami nasmejali in podoživljali vse male (in velike) dogodivščine.
In če tole bereš kot bodoči dijak 3. letnika, ki razmišlja, ali bi se prijavil na Erasmus izmenjavo – imamo samo en nasvet zate:
👉 Naredi to! Ne bo ti žal. 🌍💫











.jpeg)

Komentarji
Objavite komentar