5. Dan - OD PRALNEGA DNE DO NENAVADNEGA PRIZORA NA ULICI

Hejla!

Pa smo že vstopili v peti dan naše Erasmus pustolovščine. Dan se je, kot običajno, začel z odličnim zajtrkom. Kmalu je napočil čas, da se odpravimo na prakso.

Magdalena in Barbara sta čistili voziček, pekače, posodo, izdelovali berlinsko kremo, kuhali kremo za pastel de nata, pripravljali sestavine, izdelovali testo za mandljeve piškote in premazovali modele za mini želejeve potičke. Pri njima delajo štirje redno zaposleni, zato jima dan na praksi vedno hitro mine – dela je res veliko.

Pri Zali in Žani so izdelovali jabolčne pite, rezali korenje, v modelčke dajali testo in pekli mafine. Poleg tega sta pripravili še nekaj tort. Ker tam ni toliko dela, imata pogosto krajše pavze – 10 do 15 minut. Delavnica pa žal ni najbolj higienska, saj na tleh pogosto stoji voda, zaradi česar zelo drsi.

Ko smo vse končale s prakso, nas je pobral voznik in nas odpeljal nazaj do hotela. Najprej smo se malo odpočile, saj si noči tukaj res pogosto skrajšamo. Po počitku nas je čakalo delo, ki smo ga tukaj opravljale prvič – pranje in sušenje perila!

Do bližnje pralnice smo se odpravile kar peš, oborožene z dvema velikima vrečama črnega in pisanega perila. Pralnica je bila lepo urejena, navodila za uporabo pa jasna. Razdelile smo perilo, nastavile pranje na 30 °C in za dva stroja plačale približno 12 evrov.

Ker sta stroja prala približno 45 minut, se nam ni splačalo vračati v hotel, zato smo se odločile, da čas preživimo v Starbucksu. Privoščile smo si kavo in osvežilen pasijonkin ledeni čaj. V tem vročem dnevu je ledena pijača res pasala! Se morda sprašujete, zakaj sta Zala in Barbara pri 26 °C nosili puloverja? No, odgovor je preprost – s seboj smo vzele premalo kratkih majic, zdaj pa so bile vse v pranju.

Ko je bilo pranje končano, smo se vrnile v pralnico in oprane cunje preložile v sušilni stroj. Za 80 minut sušenja smo plačale 8 evrov. Ta čas smo izkoristile za kosilo – odpravile smo se v naključno restavracijo v središču mesta. Na prvi pogled je bila res videti prijetna, a hitro smo ugotovile, da ni ravno tako. Naročile smo ocvrtega purana s pomfrijem, vendar je imel meso čuden okus po pivu in kvasu, pa še zelo žilavo je bilo. Večina nas ga je vseeno pojedla, razen Barbare, saj je bil njen res neokusen. Ko je natakar pospravljal krožnike, jo je grdo pogledal in se jezil, zakaj ni pojedla vsega – kar nas je precej presenetilo!

A to še ni bilo vse. Ravno smo končale kosilo, ko je mimo po glavni ulici v Bragi hodil moški, ki je na ramenih nosil cel surov kos kravjega stegna! Me smo samo obstale in se spogledale, če sploh prav vidimo, glede na količino našega spanja. Kar tako, bez kakršnekoli zaščite? 

Ko so bile naše cunje končno posušene, smo jih lepo zložile, nato pa se s polnimi rokami odpravile nazaj proti hotelu. Tam smo jih pospravile, se uredile in se pripravile na večerno druženje s fanti. Pozno ponoči smo se utrujene, a nasmejane vrnile v hotel ter sladko zaspale.

Se beremo jutriii! 💛